Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2, 4270 Jesenice

 

  Novice in obvestila

Plymouth ob koncu prvega tedna - 1. del uredil: Ines Ragelj, Datum objave: Torek, 23 Oktober 2018 20:10

Za naše Erasmusovce se je končal prvi od treh tednov njihove izkušnje dela in življenja v angleškem mestu Plymouth. S spremljevalnima učiteljicama se vsi javljajo tudi v domovino in poročajo svoje izkušnje.

Družine so prav vse izmed dijakov dobrodošlo sprejele v svoje domove. Nekateri izmed dijakov imajo  priložnost doživeti še bolj mednarodno pestro druženje, saj si domovanje delijo z mladimi iz Španije, Francije in Italije. Zanimiva mešanica jezikov in kulturnih razlik, ni kaj.
Družine pa dijakom ne nudijo zgolj strehe nad glavo, tople postelje in obrokov. Z Neo, Hano, Lavro in Tjašo so se člani nove družine odpravili na ogled mesta, Nik in Matevž pa večere z družino preživljata ob igranju strateške igre Risk. Neža poroča, da jo vsi člani zelo podpirajo in skrbijo zanjo, zato se počuti že skoraj kot del družine.

Kar nekaj vtisov so dijaki podelili tudi glede hrane. Večina se nad hrano prav nič ne pritožuje. Fantje se navdušujejo predvsem nad obilnimi obroki. Izpostavljene pa so bile stvari, ki jih dijaki v domačem okolju niso vajeni. Timotej na primer poroča, da se hrana pri njegovi družini zelo razlikuje od tistega, kar je v Sloveniji, saj uporabljajo veliko pekočih začimb. Katja se še vedno privaja na zgodnejšo uro večerje kot doma, jo pa navdušuje sladica ali slan prigrizek pri skoraj vsakem obroku.
Da ne bomo le ugibali, kaj vse dobrega jedo v Angliji…za pokušino še slikovni material. Pa dober tek!

                 

Na prvi delovni dan so nekateri še malce prestrašeni in izgubljeni odšli vsak svoji službi naproti. Po vstopu skozi vrata pa so se strahovi razblinili, saj sem v prav vseh dijakovih poročilih prebirala o prijaznem sprejemu in komunikaciji.

Dijaki predšolske vzgoje se na delovnih mestih spoznavajo s tamkajšnjimi vrtci. Katja o svojih prvih izkušnjah pravi takole: »Delam v vrtcu, ki pa je malo drugačen od drugih. Otroci so lahko kadarkoli želijo v igralnici, ali pa se igrajo zunaj na igrišču, ki je zelo veliko. Dež jih nikakor ne moti, prav tako vzgojiteljic ne moti, če so otroci umazani. Načrtovanih dejavnosti skoraj da ni. Otroci obeh starostnih skupin se igrajo med sabo in so pri igri zelo pazljivi do mlajših. Kosila otrokom ni potrebno prinesti s sabo, saj v vrtcu dobijo topel obrok.«

Dijaki zdravstvene usmeritve so bili zelo zgovorni s svojimi prvimi izkušnjami v domovih za starejše.
Neža pravi: »Pomagala sem varovancem pri jedi zajtrka in osebni negi. Prav tako v času kosila. Njihove navade so na nek način zelo podobne kot v Sloveniji, le da oni dajo bistveno manj poudarka nad higieno rok in razkuževanja. Varovanci so me lepo sprejeli in bili hvaležni moje pomoči. Moti me le to, da nekatere negovalke ne dajejo jasna navodila oz. uporabljajo besede, ki so meni tuje.«

Nuša, Martina in Deana enoznačno ugotavljajo, da so največje razlike med delom v Sloveniji in Angliji v precej manjši uporabi zaščitnih oblačil, neuporabi razkužil za roke in fiziološke raztopine za razkuževanje ran in neupoštevanje splošnih ukrepov za preprečevanje prenosa okužb. Na splošno so se dijaki zdravstvene usmeritve pritoževali, da so navajeni doma delati precej več, kot jim je dovoljeno v Angliji.

          

Matevž, Žan in Luka, trije dijaki strojne usmeritve, so zaposleni v avtomehanični delavnici in poročajo o zelo raznolikem delu, učenju novih veščin in dobrih sodelavcih. Timotej dela v podjetju Schneider Electric, kjer izdelujejo električne termometre, vezja, ure, stikala, vtičnice itd. Pravi, da v proizvodnji s pomočjo tehnologije ugotavlja, kateri izdelki so dovolj dobri za na tržišče in da delo ni zahtevno. Matjaž nam bo podrobnosti o svojem delu še zaupal, mu je pa služba všeč in je bil s strani šefa pohvaljen za znanje angleščine.