V okviru lutkovnega dne Srednje šole Jesenice smo si po ogledu »skritih kotičkov« Lutkovnega gledališča Ljubljana ogledali predstavo Timbuktu, timbuktu, ki je nastala po nagrajeni zbirki otroških pesmic Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine. Glavne osebe so trije otroci, ki odidejo do Timbuktuja, dežele igre in domišljije. Na poti srečajo teto Frančiško, dedka, ki nabira oblake, gospo, ki jo je popila kava ter druge like.
Predstava mi je bila zelo zanimiva, saj so se zgodbe hitro spreminjale, prehodi med dramatizacijami pesmi so bili tekoči. Sama zgodba kot celota je bila nesmiselna, kar me je malo motilo. Lutk je bilo po mojem mnenju v predstavi premalo. Želela bi si, da bi se večkrat pojavile kot sami igralci. Všeč mi je bilo, kako so zvoke napravili s predmeti iz vsakdanjega življenja, dodatno je predstavo popestrila glasbena spremljava. Dodatna popestritev je bila tudi luč, ki se je skozi predstavo spreminjala (od modre, rumene, roza). Tudi scena se je stalno spreminjala – premikanje sten, zaves, preoblikovanje kock se je prilagajalo vsebini prizora. Čeprav ni bilo klasičnega zapleta in zgodbe, pa bi bila predstava vseeno zanimiva za otroke, ker bi vzbujala njihovo domišljijo in jih zabavala s svojo igrivostjo.
Po predstavi smo na Ljubljanskem gradu zaključili naš projektni dan (pouk malo drugače) z ogledom Lutkovnega muzeja.
Lana Dijak, 2.AV
